Gospodarstveniki v Kuvajtu in Katarju
09.01.2010Danes je na pot odpotovala 70-članska gospodarska delegacija, ki spremlja predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ki se bo med 9. in 12. januarjem 2010 mudil na uradnem obisku v dveh energetsko najbogatejših deželah na svetu, Katarju in Kuvajtu. Med člani delegacije je tudi Igor Plestenjak, direktor Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI).
Poseben del Türkovega obiska v Katarju in Kuvajtu bo namenjen poglabljanju gospodarskega sodelovanja Slovenije z obema državama. Strategija slovenske gospodarske diplomacije je namreč pomagati slovenskemu gospodarstvu pri prodoru na nove trge. Organizirana bosta katarsko-slovenski poslovni forum in kuvajtsko-slovenska poslovna konferenca, v programu pa so tudi sektorska in dvostranska srečanja.
Kuvajt in Katar sta v času od odkritja nafte in razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije v letih 1961 oz. 1971 doživela hiter razvoj in se iz revnih območij razvila v zelo bogati državi. Obe sta nekoliko občutili posledice svetovne finančne in gospodarske krize ter padca cen energentov, pri čemer bolj Kuvajt. Že v letošnjem letu naj bi se vrnili na pot stabilnega razvoja.
Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Kuvajt je sedmi izvoznik nafte, ima pa pete največje dokazane zaloge črnega zlata.
Gospodarstveniki imajo dogovorjeni srečanji s predstavniki obeh državnih skladov - Qatar Investment Authority in Kuwait Investment Authority, na programu pa je tudi kosilo, ki ga bo v čast slovenskim gostom priredil izvršni direktor najmočnejšega kuvajtskega zasebnega investicijskega sklada Noor Financial Investment. Skladi iz obeh držav naj bi bili zelo zainteresirani za vlaganje v slovenska podjetja ter finančne ustanove, precej dobro pa poznajo tudi gospodarske razmere v Sloveniji.
Blagovna menjava Slovenije s Kuvajtom in Katarjem je sicer zelo skromna in je v letu 2008 znašala 7,7 oz. pet milijonov evrov. Še bolj borna je slika na področju storitvene menjave in kapitalskih ter naložbenih tokov.
Priložnosti obstajajo tako na področju energetike in gradnje energetske ter okoljske infrastrukture, nizkih gradenj in opremljanja stavb, na področju strojne opreme, kemičnih, živilskih in jeklarskih proizvodov ter informacijske tehnologije.