Prvi korak, s katerim delodajalec pokaže skrb in zavest najvišjega vodstva za reševanje problema spolnega nadlegovanja, je oblikovanje izjave o politiki, ki izrecno določa, da imajo vsi zaposleni pravico do takšne obravnave, ki upošteva njihovo dostojanstvo; da spolno nadlegovanje na delovnem mestu ni dovoljeno ali opravičljivo; in da ima, kadar do njega pride, vsak zaposleni pravico do pritožbe.
Izjava o politiki gre dlje kot splošna izjava delodajalca o nameri, da “bo nekaj storil”. V njej se mora delodajalec obrniti neposredno na zaposlene in natančno določiti, kaj lahko pričakujejo od vodstva in kaj lahko vodstvo pričakuje od njih.
Cilj izjave naj bo prepričati vsakogar, da v podjetju oziroma organizaciji ni prostora za spolno nadlegovanje.
Izjava mora razjasniti, kaj velja za neprimerno vedenje na delovnem mestu, in razložiti, da je lahko takšno vedenje v nekaterih okoliščinah nezakonito. Priporočljivo je, da izjava poudari pozitivno dolžnost vodilnega in nadzornega kadra, da izvaja to politiko in sprejme ustrezne zaščitne ukrepe. Pozitivna dolžnost zaposlenih naj bo, da to politiko sprejemajo in zagotavljajo, da so njihovi sodelavci in sodelavke obravnavani s spoštovanjem in dostojanstvom.
Različni ljudje imajo različne poglede na to, kaj je spolno nadlegovanje. Priporočljivo je, da izjava brez spuščanja v podrobnosti opiše, kako razume spolno nadlegovanje vodstvo.
Preprečevanje spolnega nadlegovanja in boj proti njemu zahtevata skupno prizadevanje delodajalca in zaposlenih. Osnovni namen izjave je, da na eni strani delodajalec prizna svojo odgovornost za preprečevanje spolnega nadlegovanja in boj proti njemu ter da na drugi strani zaposleni razumejo svojo dolžnost spoštovati svoje sodelavce in sodelavke.
Zagotovilo osebju
ESB želi zagotoviti, da bo njegovo delovno okolje vsem zaposlenim omogočalo opravljati delo, pri katerem jim ne bo potrebno trpeti spolnega nadlegovanja s strani drugih zaposlenih.
Spolno nadlegovanje je po Zakonu o enakosti zaposlenih iz leta 1977 nezakonito. Lahko se pojavlja v več oblikah, na primer:
- nezaželeno verbalno ali fizično zbliževanje,
- besede ali dejanja spolne narave ali s spolnim prizvokom, tudi če gre za nenamerno žalitev,
- prikazovanje vsebin spolne narave na delovnem mestu, ki so sporne za nadlegovano osebo, jo žalijo, spravljajo v zadrego, ponižujejo ali pa vplivajo na njene delovne zmožnosti.
Vodstvo je dolžno zagotoviti, da v delovnem okolju ESB ne bo spolnega nadlegovanja. Pomembno je, da vsakdo razume, kaj je lahko spolno nadlegovanje, in temu ustrezno prilagaja vedenje na delovnem mestu. Kjer obstajata primerno ozračje in medsebojno spoštovanje, lahko večino potencialnih težav prijateljsko rešita že sami vpleteni osebi. Vseeno pa je potreben zanesljiv postopek, ki pravično obravnava Preberite članek
