Monštranca, 1708-10

PŽ: Augsburg (Seling III. št. 165)

MŽ: Johannes Zeckl (Seling III. št. 1860)

srebro, tolčeno, ulito, cizelirano, deloma pozlačeno, pisani stekleni kamni, steklo

v. 81,4 cm, š. nastavka 37 cm, noga 31 x 23 cm

Na vzbokli ovalni nogi z valovito razgibanim ornamentiranim robom, okrašeni s tolčenimi operutničenimi angelskimi glavicami, cvetnimi šopki in apliciranimi velikimi pisanimi kamni, se dviga visoko stožčasto steblo. Krasita ga trakast preplet in plitva školjka. Nodus v obliki vaze okvirjajo volute, v njih držijo trije putti v rokah kadilnico, knjigo in kelih. Tulec, v katerega je vstavljen nastavek, prekrivajo ostro narezani akantovi listi. Nastavek tvorijo trije venci okoli zastekljenega štirilistnega okvira kustodije. Kustodijo obdajata niz pisanih kamnov in obod kratkih plamenastih žarkov. Za njim so v predrt venec iz trakovja in akantovih vitic vpeti reliefi dveh adorantov s kadilnicama, štirih puttov, Boga Očeta, goloba sv. Duha in Marije na oblakih (Vnebovzete). Med ostro narezane akantove vejice so po vsem nastavku posuti veliki pisani kamni v rozetnih okovih. Ozadje nastavka dopolnjuje velik obod plamenastih žarkov s križem na vrhu.

Provenienco monštrance povzemamo po Steletu: “…dar komendatorja grofa Herbersteina. Ustna tradicija sicer trdi, da je iz kapucinskega samostana v Ljubljani, mislim pa vseeno, da jo smemo smatrati za Herbersteinovo.” Ni jasno, katerega člana družine Herberstein je imel Stele v mislih.

Ohranjen je originalen, v usnje opet etui monštrance z vtisnjenim zlatim ornamentom.

Dela J. Zeckla hranijo v Sloveniji še ž. c. Žalostne Matere božje v Stični (monštranca, 1708-10), ž. c. sv. Jakoba v Ljubljani (večna luč, 1722, in kelih, 1716), ž. c. v Tržiču (kelih), ž. c. v Srednji vasi v Bohinju (monštranca) in p. c. na Žalah v Kamniku (kelih). Na Hrvaškem so evidentirani monštranci v ž. c. v Vrbovcu in v senjski katedrali ter kelih v ž. c. v Trnju.

Johannes Zeckl je bil rojen v Woykewitzu na Moravskem in je postal zlatarski mojster v Augsburgu okoli leta 1691. Večkrat je bil predstojnik ceha in hkrati tudi član velikega mestnega sveta. Po verski opredelitvi je bil katoličan, zato je večina njegovih del v katoliških cerkvah. Njegovo najznamenitejše delo je monštranca z upodobitvijo bitke pri Lepantu iz leta 1708 v mestni špitalski cerkvi sv. Marije de Victoria v Ingolstadtu. Ohranjenih je precej del njegove delavnice, ki je morala biti zelo uspešna in je znala najti pot do naročnikov v širšem srednjeevropskem prostoru. Umrl je leta1728.

Znano je, da so zlatarji za ulite reliefe večkrat uporabljali isti kalup. Tako se na različnih Zecklovih posodah pojavljajo isti reliefi. Na primer: adoranta s kadilnicama v rokah, Boga Očeta in Marijo v žarkastem vencu na oblakih, goloba sv. Duha in križ je uporabil tudi na monštranci v Stični in na monštranci v baziliki sv. Godeharda v Hildesheimu (1705). Reliefe Boga Očeta, Marije, goloba in križ pa še na monštranci iz Srednje vasi pri Bohinju. Kljub serijski izdelavi posameznih delov je vsaka monštranca še vedno posamičen ročni izdelek.

Dodaj odgovor

Japti.si 2017